ZGODOVINA TAJSKEGA BOKSA – MUAY THAI

Ko so v 12. stoletju južno kitajska plemena zaganjala svoje zadnje bojne krike v Jugo-vzhodni Aziji, se je iz pepela in ruševin staroselcev ter viharja priseljencev dvignila nova umetnost vojskovanja, ki je kmalu prevzela prestol in krono v dvoboju na majhnih razdaljah, ko sablje in sulice niso bile več efektivne. Ta fenomen, rojen iz krvavih in neusmiljenih bitk se imenuje Muay Thai (tajski boks). Kmalu potem, ko so se vali priseljevanja na ozemlje Indokine ustavili, so ta področja začeli pretresati novi spopadi in vojne s sosedi Burmanci, ki so brusile meč borbenega duha Tajcev. Toda v tem času je bil Muay Thai še zelo dobro zavit v povojih. Osnova Muay Thai-a je Krabikrabong, kar je, če poenostavimo, kombinacija ročnih in nožnih udarcev z meči in sulicami, torej nekakšna refleksija vojnih stoletij in bitk za ozemlja. Krabikrabong se še vedno prakticira v nekaterih predelih Tajske in je izjemno spoštovana vojaška veščina, kar potrjuje tudi dejstvo, da je na vseh kraljevih ali prinčevih proslavah, vedno in obvezno prisotna.

V 17. stoletju so tajski zahodni sosedje Burmanci uspeli premagati Tajce. Porušili so starodavno tajsko prestolnico Ayuthaio, zajeli kralja Nauresana in mnogo prebivalcev odpeljali v suženjstvo. Kralju so ponudili svobodo, če premaga 12 najboljših borcev iz Burme, kar je kralju Nauresanu tudi uspelo. Sebi in Tajski je priboril svobodo.

Tajcem je Muay Thai predstavljal vojaški ponos, ki ni pogojeval zmage, temveč le srčno borbo, kajti junak lahko umre in bo se vedno junak, medtem ko mnogi strahopetci preživijo a nikoli ne postanejo junaki. Zanimivo je tudi dejstvo, da so se tajski kralji in princi dostikrat slekli iz dragih oblek, sneli nakit ter se pomerili z »navadnimi« Tajci v borbi pesti, golenic, kolen in komolcev, kar je še dodatno povzdignilo ugled kraljeve družine, ki še danes uživa slavo junaških prednikov.

Naslednja prelomnica za »kraljevsko borilno veščino« pa je začetek 20. stoletja, ko so svoj vpliv in ideje na Tajsko prinesli Angleži. Namreč, pred 20. stoletjem je bila podoba tajskega boksa še zelo različna od današnje, moderne oblike. Poznali so krožno borišče, borci pa niso nosili rokavic, se več, roke so jim krasili povoji, posuti z steklovino, nosili pa so lahko tudi nekakšne usnjene povoje z železom, ki je pokrivalo členke pesti. Mnogo borb se je končalo s smrtnim izidom. Angleži so v 20-ih letih 20. stoletja uvedli boksarski ring in borcem nadeli boksarske rokavice. Uvedli so 5- rundni sistem, runde omejili na 3 minute, med katerimi je minuta premora. V istem času je bil zgrajen legendarni stadion Lumpini, ki služi že 90 let samo tajskemu boksu. Tajci pravijo, da je Lumpini srce Muay Thai-a in Mesta Angelov (Bangkok = Mesto Angelov), ki ponosno navdaja mnoge Tajce in predstavlja žarek upanja za mlade bojevnike tajskega boksa, ki se želijo dvigniti iz revnih provinc in mestnih periferij.